Vino, žgane pijače, vse vsebujejo substanco, ki se imenuje etanol. Nekateri to substanco imenujejo kar alkohol. Ta substanca je kriva za vse zgoraj naštete simptome. Ko pijemo alkohol, večina etanola preide v kri preko tankega črevesa. Najvišjo koncentracijo doseže alkohol v krvi 30 do 90 minut po zaužitju. Koncentracija alkohola v krvi je odvisna od hitrosti absorpcije iz črevesa, prisotnosti hrane (če alkohol pijemo ob večerji, je koncentracija nižja), telesne teže in tudi same sposobnosti telesa za presnavljanje alkohola. Presnova etanola poteka predvsem v jetrih (90%), ostanek alkohola pa se izloči po približno osmih do desetih urah s potenjem, uriniranjem in dihanjem. Zato lahko količino zaužitega alkohola v krvi izmerimo na podlagi izdihanega zraka – alkotest. Kako hitro alkohol prebavimo, je odvisno od našega organizma, nekateri ljudje hitreje, nekateri počasneje. Ljudem, ki veliko pijejo, se v jetrih pomnožijo encimi, ki razgrajujejo etanol, zato ti ljudje alkohol hitreje razgradijo in imajo posledično manj alkohola v krvi (več ''nesejo'') kot tisti, ki niso navajeni piti. Teh veščin smo se naučili kar med urami kemije. In ja tega bi lahko se učili morda še celo več. Včasih zvezki za kemijo pridejo še kako prav.
Vsi pa vemo, da je treba alkohol piti v mejah, vendar se tega mnogo ljudi ne drži. To pa je škoda. In še:prav je, da imamo na cestah stroge kazni. Morda še ne bodo učinkovale takoj čez nekaj leta pa.









